STOPITE V VEZ

Ime in priimek
E-naslov
Telefon WhatsApp
Država/regija
Sporočilo
0/1000

Primeri

Domača Stran >  Rešitev >  Primeri

Primer iz prakse: 80 kW sončni sistem v Združenem kraljestvu

Mar.13.2026

Osnova primera

Kot je že omenjeno, imamo stranko na Združenem kraljestvu, katere tovarna pohištva porablja zelo veliko električne energije. Trenutno stranka že uporablja mrežno povezan sistem sončnih panelov z močjo 40 kW, vendar ta sistem še zdaleč ne zadostuje njeni dnevni porabi električne energije, ki znaša 300 kWh. Stranka nam zato zahteva najboljšo rešitev. Na podlagi trenutnega stanja stranke smo zasnovali hibridni sistem vetra in sonca z močjo 140 kW. Zaradi lokalnih predpisov in omejitev na mestu namestitve (400 kvadratnih metrov) pa stranka potrebuje kot alternativo čisto rešitev s sončnimi paneli.

24.jpg

Analiza

Na podlagi prejšnjega opisa in ob upoštevanju dejstva, da je globina razprazitve visokonapetostne baterije 95 %, mora kapaciteta baterije znašati vsaj 315 kWh. Stranka je že načrtovala nakup dveh kompletov litijevih baterij s kapaciteto 240 kWh vsak, zato je ta kapaciteta baterij zadostna.

Trenutno ima stranka na razpolago 400 kvadratnih metrov površine za namestitev sončnih panelov. Na 400 kvadratnih metrih je mogoče namestiti največ 40 kW sončnih panelov. Skupna moč sončnih panelov je torej 80 kW. V dobrih sončnih razmerah je dnevna proizvodnja električne energije približno 320 kWh, kar pomeni, da je natanko zadostna za dnevno porabo. Za ta projekt izberemo še vedno pretokovnik Solis S6-EH3P (75–125)K10-NV-YD-H. Ta rešitev je relativno preprosta. Obdobje donosnosti lahko izračunamo z primerjavo proizvedene in porabljene energije.

14.jpg

Izračun obdobja donosnosti naložbe

Najprej izračunamo strankino porabo električne energije. V letu je približno 250 delovnih dni, pri čemer znaša dnevna poraba 300 kWh. Letna potreba po električni energiji je torej 75.000 kWh. Sončni sistem s skupno močjo 80 kW v Združenem kraljestvu običajno proizvede 35.000 kWh električne energije, preostalih 40.000 kWh pa je treba ponoči kupiti iz omrežja.

Glede na spletno raziskavo znaša vrhunsko električno tarifa 23,22 p/stkWh, nizkoobremenitvena tarifa pa 11,74 p/stkWh. Razlika med vrhunsko in nizkoobremenitveno komercialno tarifo znaša 11,48 p/stkWh.

Na tej podlagi se lahko izračuna letni prihranek, kot sledi:

35.000 kWh (proizvodnja sončne energije) × 23,22 p/stkWh = 812.700 p

40.000 kWh (nakup iz omrežja po nizkoobremenitveni tarifi) × 11,74 p/stkWh = 469.600 p

Skupni letni strošek elektrike brez sončne energije: 75.000 kWh × 23,22 p/stkWh = 1.741.500 p

Skupni letni strošek z uporabo sončne energije in nakupom po nizkoobremenitveni tarifi: 469.600 p

Letni prihranek = 1.741.500 p – 469.600 p = 1.271.900 p (16.800 $)

S pomočjo stroškov namestitve lahko preprosto izračunamo obdobje donosnosti tega sistema sončnih panelov. Obdobje donosnosti tega načrta naj bi bilo 6–8 let.

18.jpg